10. Sistem X Window

10.1 Ali Linux podpira sistem X Window?

Da. Linux uporablja strežnik za X Window, imenovan XFree86 (trenutna različica je 4.0, ki temelji na X11R6). Potrebujete grafično kartico, ki je podprta v XFree86. Več podatkov najdete v Linux XFree86 HOWTO.

Večina današnjih distribucij Linuxa ima tudi namestitev oken X. Tudi sami lahko namestite ali nadgradite strežnik XFree86. Oglejte si ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/ in zrcala, datoteke se imenujejo Xfree86-*, ali http://www.xfree86.org/.

10.2 Kako pripraviti X Window System do delovanja?

Odgovori na to vprašanje bi lahko napolnili cele knjige in jih tudi res. Če namestitveni program ni mogel pravilno nastaviti strežnika X, bo X najverjetneje skušal zagnati zaslon X, spodletel in padel nazaj v besedilni terminalski način.

Najprej, kar je najpomembneje, preverite, ali ste kolikor le mogoče točno namestitvenemu programu podali pravilne podatke o vaši grafični strojni opremi: grafični kartici in monitorju. Nekateri namestitveni programi lahko pravilno uganejo nastavitev zaslona ,,najmanjšega skupnega imenovalca``, kot je prikaz 640x480 v standardnem načinu VESA, vendar je mnogo sestav grafične strojne opreme, ki morda ne morejo prikazati tega standarda.

Nastavitvena datoteka za X Window System se (navadno) imenuje /etc/XF86Config, /etc/X11/XF86Config ali /usr/X11R6/lib/X11/XF86Config.

Če morate ročno nastaviti strežnik X, imate na voljo več možnih metod:

• Poskusite uporabiti program XF86Setup, ki vam lahko pomaga ugotoviti pravilni strežnik X in frekvence osveževanja monitorja (angl. monitor timings) za vašo grafično strojno opremo.
• Preverite, ali ima strežnik X pravilne izbire. Če se prijavite kot naduporabnik, bi morali biti sposobni uporabiti X --probeonly, da bi dobili seznam čipij, pomnilnika in posebnih odlik grafičnih kartic. Oglejte si tudi stran referenčnega priročnika za strežnik X (npr. man X) in skušajte zagnati strežnik X ter preusmeriti standardni izhod za napake v datoteko, da boste lahko ugotovili, ko boste besedilo spet gledali na zaslonu, katera sporočila o napakah strežnik generira; npr. X 2>x.error.
• S temi podatki bi se morali varno poglobiti v enega od virov, ki jih ponuja Dokumentacijski projekt za Linux (glej Kje je dokumentacija?). Na to temo je precej spisov HOWTO, skupaj s tistim, ki vam po potrebi pomaga ročno računati frekvence osveževanja slike (angl. video timings). Poglavje o postopnem ročnem pisanju datoteke XF86Config je tudi v knjigi Namestitev in začetek dela z Linuxom.

Preverite tudi, ali težave zares nastanejo zaradi nepravilne datoteke XF86Config, ne pa zaradi česa drugega, denimo okenskega upravljalnika, ki se ne more zagnati. Če strežnik X deluje pravilno, lahko premikate kazalec miške po zaslonu, pritisk kombinacije Ctrl-Alt-Backspace pa bo ugasnil strežnik X in vas vrnil v pozivnik ukazne vrstice v enem od navideznih terminalov.

10.3 Kje se dobi pripravljena datoteka XF86Config?

Če po zgornjim navodilih ne morete pripraviti X do delovanja, si oglejte spis Linux XFree86 HOWTO, zadnje različice knjige Namestitev in začetek dela z Linuxom in navodila programa XF86Setup.

Vsebina datoteke XF86Config je odvisna od natančne kombinacije grafične kartice in monitorja. Nastavite jo lahko ročno, ali s pripomočkom XF86Setup. Berite navodila, priložena X-strežniku XFree86 v imeniku /usr/X11R6/lib/X11/etc. Datoteka, ki jo morate najbolj nujno prebrati, se imenuje README.Config.

Nikar dobesedno ne uporabljajte datoteke XF86Config.eg, ki je vključena z novejšimi različicami XFree86, saj lahko napačne nastavitve frekvenc grafične kartice poškodujejo vaš monitor. Ta datoteka je vključena le kot zgled.

Prosim, ne pišite v comp.os.linux.x, da vam sestavijo datoteko XF86Config, in, prosim, ne odgovarjajte na take prošnje.

Če imate prenosnik, si oglejte spletno stran o prenosnikih in Linuxu (glej Kako vem, ali lahko moj notes poganja Linux?). Mnoga navodila za namestitev vključujejo tudi datoteko XF86Config za zaslon. Če imate namizni stroj, je nekaj zgledov datotek XF86Config na ftp://metalab.unc.edu/. Glej tudi XFree86 FAQ na http://www.xfree.org/FAQ/ in seznam frekvenc osveževanja monitorja (angl. monitor timings) na http://www.xfree.org/#resources/ in v imeniku /usr/X11R6/lib/X11/ vaše distribucije X.

10.4 Katera namizna okolja tečejo v Linuxu?

Linux, opremljen z XFree86, med drugimi upravljalniki namizja podpira namizna okolja KDE, GNOME in komercialno okolje CDE. Vsako uporablja drug nabor knjižnic in ponuja različne stopnje videza in občutka MS Windows.

Informacije o KDE so dostopne na http://www.kde.org/. Okolje KDE uporablja grafične knjižnice Qt, dostopne z http://www.qt.org. Namizje uporablja lastni okenski upravljalnik, imenovan kwm, in ponuja podoben videz in občutek kakor MS Windows.

Spletna stran GNOME je na http://www.gnome.org/. Okolje uporablja proste knjižnice GTK, dostopne z naslova http://www.gtk.org/, in okenske upravljalnike, kot sta Enlightenment, dostopen na http://www.enlightenment.org/, in SawFish, http://www.sawfish.org/. Na voljo je tudi spletna stran za namestitev in nadgradnjo GNOME, ki deluje kot pripomoček apt-get distribucije Debian s prijaznim grafičnim vmesnikom. Najdete jo na http://www.helixcode.com/desktop/.

Komercialno okolje CDE uporablja knjižnice Motif in variacijo okenskega upravljalnika mwm, dtwm, ter ponuja zbirko pripomočkov za upravljanje z namizji in sejami. Različni izdelovalci prodajajo izvirno kodo Motif in binarne pakete za distribucije Linuxa. Za začetek so podatki o prenašanju in namestitvi na http://www.opengroup.org/openmotif/.

Prosta različica knjižnic Motif, imenovana LessTiF, je dostopna z http://www.lesstif.org/.

WindowMaker, http://www.windowmaker.org/, je okenski upravljalnik, ki ima številne odlike, kot jih imajo namizja. Ponuja podporo GNUstepu, http://www.gnustep.org/, klonu komercialnega okolja NeXTStep.

10.5 Prijave s terminalom xterm so videti čudno v who, finger.

Terminalski program xterm, priložen strežniku XFree86 2.1 in prejšnjim, ne razume povsem zapisa, ki ga Linux uporablja v datoteki /var/adm/utmp, kamor sistem zapisuje, kdo je prijavljen. Torej ne nastavi pravilno vseh podatkov.

Terminali xterm, zajeti v strežnike XFree86 od 3.1 naprej, rešijo to težavo.

10.6 Kako zagnati odjemnik za X na drugem zaslonu?

Za zagon odjemnika X na drugem sistemu, v katerem teče strežnik X, uporabite naslednje ukaze:

• V strežniškem sistemu uporabite xhost, ki odjemniku dovoli uporabiti zaslon. Če ima strežnik naslov IP 192.168.20.1, vnesite ukaz:

  $ xhost + 192.168.20.1
  

• V odjemniškem sistemu odprite povezavo telnet do strežnika.
• V seji telnet v ozadju zaženite xterm z izbirama -display in -e. Če je, na primer, naslov IP stroja s strežnikom 192.168.20.1 in se odjemniški program imenuje ,,clientapp``, uporabite naslednji ukaz:

  $ xterm -display 192.168.20.1 -e clientapp &
  

[Pierre Dal Farra]